To je zgodba o pragu v neznano. Trenutno. Vhod se je odprl ob gradnji gozdne ceste okoli leta dva tisoč pet. Relativno kmalu, ko je novica prišla do očeta, sem se pod njegovim okriljem podal pogledati vhodno - takrat verjetno šele štiri metre globoko - brezno. Dokaj tesno in mučno raziskovanje se je končalo s palico, dolgo kot brezno samo. Izgubila se je v globini in zaplesala po praznem prostoru. Ker še nisem bil pripravljen, je bil prehod v mojih očeh povsem nemogoč, brez kančka upanja. Kasneje sem, predvsem pozimi, hodil mimo vhoda in občudoval prepih. Brezno je bilo pokrito s smrečjem, vejami in debli, toda vseeno je pozimi, ob trideset centimetrski snežni odeji, vhod ostal povsem kopen in moker. Jama torej je!
Ko še nisem opeval ožine v neznano, zagrizeno modroval o zemlji, katera zadržuje prehod človeka, me je v svet na temni strani Zemlje pripeljal Kiki. Ob smehu in nikoli končanem klepetu, sva premagovala ožino za ožino in iskala skrajne meje suhega jamarja. Sam v sebi sem zaradi Kikija začel verjeti v prehod ožine, ki je kasneje - sedaj še nepremagana - dobila ime Kiki. Ko je Tadej videl Mačkovico, Malo in Veliko Karlovico, se spustil v jamo Logarček, pokazal zanimanje za "udarne" akcije in ožine, sem odšel do vhoda v jamo na Starem Gradu in preveril stanje - kamen pade globoko - vse je v redu. Po nekaj letih sem bil ponovno pri jami - z jamarsko opremo, lopato, kladivom, dletom, vedrom in vero. Vero v nadaljevanje.
Zgodovino nadaljnjih petih obiskov, začetih proti koncu leta dva tisoč deset, lahko mirno pripišem Kikijevi ožini. Prvi "udarni" obisk se je zgodil v torek, po ogledu 'neraziskane' jame na Starem Gradu, sedaj poimenovane Rolling stones (stones z malo začetnico). Po pogumnem in utrujajočem dviganju treh štorov, odstranitvijo poginulega mačka - sodeč po velikosti, nekaj zbrcane zemlje, so se po Kikijevi ožini že lahko valili kamni. Tedaj se je Tadej zadrl: "Kaj ko bi bila jama Rolling stones!"
V jami se je torej kopalo, rilo, dvignilo kubični meter blata, odstranilo poginulega psa - sodeč po velikosti … S pomočjo sem prišel do sedmih metrov globine, kjer me je ob stegnu ustavil kamniti štrcelj. Z nogami sem že brcal v praznino.
V pričakovanju nove akcije!
